Markovec

Od kod ime Markovec in Markov hrib?
Markov hrib je bil že od nekdaj vrt Kopra. Tukaj so pridelali največ zelenjave, vina, olja, sadja za preskrbo Koprčanov, česar pa je bilo več, so kmetje odpeljali s parnikom v Trst, kjer so imeli svoje stalne odjemalce. Najverjetneje je to območje dobilo ime po sv. Marku, ki je zavetnik Beneške republike, kamor je stoletja dolgo sodilo to ozemlje. Poleg tega ga kot svojega zaščitnika za dobro žetev častijo tudi kmetje. Ti pa so bili, kot vemo, prvi prebivalci, ki so naselili območje Markovega hriba.Pri iskanju zanimivih zgodovinskih podatkov nam je bil v veliko pomoč Božo Rustja, tiskovni predstavnik koprske škofije. Kot pravi, so si kmetje na Markovcu zgradili tudi cerkvico oziroma kapelico sv. Marka, ki pa jo je leta 1981 takratna oblast porušila. Nekdanji župnik Bojan Ravbar je zadevo internacionaliziral, zato so kmalu našli primerno lokacijo, kjer so leta 1990 posvetili novo sodobno cerkev sv. Marka. Iz stare cerkvice so uspeli rešiti le relief sv. Marka in sv. Nazarija (zavetnik Kopra) ter relief križanja, ki danes krasijo notranjost nove cerkve.
Kdo je sv. Marko?
Sveti Marko, evangelist in mučenec, goduje 25. aprila. Na ta dan ljudje v Markovi procesiji ali tudi drugače skupno molijo litanije vseh svetnikov in tako prosijo ter iščejo varstvo in pomoč za dobro letino, za blagoslov človeškega dela, za odvrnitev naravnih nesreč, potresa, povodnji ali drugih stisk. V umetniških podobah Sv. Marka upodabljajo, kako sedi pred knjigo s peresom v roki. Pri sebi ima leva. Je zavetnik notarjev, gradbenikov, pisarjev, steklarjev, za dobro vreme in letino , proti streli in toči ter proti nenadni smrti.
Verska znamenja v naši KS
V župniji Koper – sv. Marko je malo verskih znamenj, kapel in pilov (stebrov). Obstajajo tri verska znamenja ob stari poti na Markov hrib. Eno takih je tudi v bližini vrha hriba. Gre za steber ali pil, ki je bil verjetno ob koncu zida nekega posestva. Na tem pilu so kopije relijefov Križanega sv.Marka in Nazarija. Originali so v župnijski cerkvi sv.Marka. To vesrsko znamenje sta obnovili B. Agapito in D. Udovič. Blagoslovljeno je bilo na god sv.Marka 25.aprila 2003.
Luka Koper se je odzvala na prošnjo Župnije Koper- sv. Marko, ki zbira prispevke donatorjev za izdelavo mozaika v cerkvi sv. Marka na Markovcu. V delniški družbi so se odločili, da bodo podprli ta projekt v duhu tradicije nekdanjih koprskih meščanov, ki so s svojimi donacijami omogočili, da imamo v Kopru številne dragocene umetnine, kot na primer znamenito podobo »Madona na prestolu s svetniki« Vittoreja Carpaccia v mestni stolnici. Donacija, ki jo sedaj dodeljuje družba Luka Koper sovpada s predbožičnim obdobjem, časom miru in sprave.
Umetnine, ki bodo, tako kot nas sedaj renesančne podobe, navdihovale mnoge rodove zanamcev, pa lahko nastajajo tudi dandanes. Ena takšnih je gotovo tudi mozaik v cerkvi sv. Marka, ki ga je izdelal svetovno znani umetnik Marko Rupnik. Mozaik v velikosti 115 kvadratnih metrov je dokončal leta 2003, že sedaj pa je postal koprska znamenitost, ki jo prihajajo občudovat številne skupine turistov in romarjev iz mnogih dežel. Mozaik objema ves prezbiterij in ga povezuje s cerkveno dvorano. Vsebinsko mozaik podaja nekatera temeljna sporočila iz Markovega evangelija.
Notranjost cerkve sv. Marka, ki je priznano pomemben arhitekturni in umetnostni dosežek, pa ni dokončana, kajti manjka še predvideni mozaik pod stropom nad prezbiterijem. Ta bo obsegal približno 40 kvadratnih metrov, prikazoval pa bo razodetje Večnosti, v duhu zadnje knjige iz Svetega pisma. Za same vernike, ki so sicer za svojo cerkev že veliko prispevali, predstavljajo stroški za novi mozaik, ki bo zaključil in zaokrožil umetnostno podobo svetišča, prevelik zalogaj, saj je izdelava mozaika zaradi tehničnih značilnosti zelo draga. Prav je, da so se s svojo prošnjo obrnili na širše okolje, saj bo z novo umetnino veliko pridobil ves naš kraj.
Luka Koper je projekt podprla z donacijo 5 milijonov SIT.
Gospod Alojzij Kržišnik, župnik župnije Koper – sv. Marko je ob tem povedal: »Z vso ljubeznijo nadaljujem delo predhodnika dr. Bojana Ravbarja in se trudim, da je naša cerkev ne samo lepa, ampak tudi kraj miru in edinosti. Sporočilo, da se je Luka Koper odločila sodelovati pri tem kulturnem dejanju, je zame kot zvezda danica, ki naznanja nove čase, da Cerkev v Kopru ne bo več izločena iz družbenega dogajanja. Hvaležen sem Luki Koper za donacijo in za ta velik korak sodelovanja na kulturni ravni. Želim, da novo leto ne bi bilo samo srečno in uspešno, ampak tudi prepojeno s korektnimi odnosi med vsemi nami in z lepim sodelovanjem.«