• 003_300x1440.jpg
  • 001_300x1440.jpg
  • 006_300x1440.jpg
  • 005_300x1440.jpg
  • 002_300x1440.jpg
  • 004_300x1440.jpg

Splošno

OBDOBJE BENEŠKE REPUBLIKE
Podeželje otoškega mesta Koper (podobo otoka je mesto imelo še v prvem desetletju 20. stoletja) je bilo razdeljeno na kontrade. Med temi je imela posebno vlogo kontrada Semedela, ki se je začela ob koloni (miljski kamen blizu današnje policijske postaje na Bonifiki), se povzpela na Markov hrib in se spustila do morja ob Viližanu pred Izolo, v daljnih časih pa tudi do solin. Kontrada je dobila verjetno ime po ozki cesti - stezi (semita = semitella = semedella), ki jo je prečkala že v rimskih časih. Zgodovinske sledi na tem teritoriju segajo namreč že v predrimski čas, saj so ohranjeni sledovi gradišča – kaštelirja na Markovem hribu (hrib sv. Marka), in nato v srednji vek - najden je lepo okrašen kamnit odlomek iz karolinške cerkve na Markovem hribu. V času Beneške republike so v kontradi Semedela imele posesti koprske plemiške družine, ki so prihajale na oddih v vile na svojih posestvih. Tako lahko najdemo na avstrijski vojaški karti iz začetka 19. stoletja označene hiše znanih koprskih plemičev kot so Tacco, Madonizza, Gravisi, Totto, Gavardo in drugi. Semedela je bila namreč ena najbolj rodovitnih in najbolje obdelanih koprskih kontrad, znana po bujnem rastlinju. To gričevnato območje, ki je predstavljalo vrt Kopra, je bilo na gosto prepredeno z njivami, nasadi oljk, vinogradi in sadovnjaki. Zemljo so obdelovali paolani ( kmetje, ki so živeli v mestu ) in koloni, ki so delali in živeli na posestvih svojih gospodarjev. V beneškem času je bila po zadnji kugi v Kopru leta 1831 zgrajena tudi leta 1840 tudi semedelska cerkvica, posvečena zaščitnici proti kugi blaženi Mariji Devici od zdravja. Takratnih žrtev kuge niso več pokopavali v Kopru, ampak v Semedeli, na mestu, kjer je potem zrasla cerkev. Tu so pokopavali še do leta 1811, ko so osprli novo pokopališče v Škocijanu.
ČAS POD AVSTRO – OGRSKO
Koncem 19. stoletjav obdobju Avstro-Ogrske, je to območje dobilo novo razvojno - turistično črto. Z odkrivanjem zdravilnih učinkov morja in sonca ter zaradi ugodne klime, je obalno območje kontrade Semedela - to je Semedela, Žusterna in Prove zajela v prvem desetletju 20. stoletja do prve svetovne vojne prava zazidalna mrzlica. Nove hiše so zidali letoviščarji, največ Tržačani, ki so živeli v njih od junija do oktobra; zrasli pa so tudi zasebni hoteli - pensioni, namenjeni turistom iz drugih krajev avstroogrske monarhije, gostinski objekti, trgovine. Takrat sta bila napeljana tudi telefon in električna razsvetljava. Turistični razvoj je bil povezan tudi z razvojem prometnih zvez. Od antike do srede 19. stoletja je potekala glavna cestna povezava od Kopra proti Izoli in naprej preko Markovca. Pri koloni se je od edine koprske cestne povezave s kopnim odcepila pot, ki je skozi soline peljala do vznožja Markovca, se dvignila proti vrhu in se pred Izolo spustila do morja. Istočasno pa je bila ob obali speljana bolj pešpot, ki ni bila primerna za prevoze. Šele sredi 19. stoletja je bila zgrajena obalna cesta (imenovana Riva Lunga), ki je postala glavna povezava obalnih mest s Trstom. Leta 1826-27 je bila postavljena na lesenih kolih tudi Semedelska cesta, to je druga povezava Kopra s kopnim. Leta 1902 je stekla še železniška povezava med Trstom in Porečem, imenovana Poreška ali Parenzana, ki je imela postajališče v Semedeli, mogoče pozneje tudi v Žusterni (ustni vir). Od petdesetih let 19. stoletja in naprej so skrbeli tudi za pomorsko povezavo Kopra,najprej s Trstom, nato z Valdoltro in drugimi kraji, kamor so prihajali počitnikarji. Leta 1908 so lastniki zemlje in hiš v Žusterni - Prove zgradili dva mostova za pristajanje lokalnih parnikov, kar je skrajšalo povezavo s Trstom, od koder je bilo največ lastnikov počitniških hiš. Dva pomola so zgradili tudi ob semedelski cesti
POD KRALJEVINO ITALIJO
Od konca prve svetovne vojne leta 1918 pa do konca druge svetovne vojne je tu vladala Italija, ki je z javnimi deli spreminjala videz teh krajev in kvaliteto življenja domačinov. Izvajala se je bonifikacija opuščenih solin, v Semedeli so leta 1933 odprli italijansko šolo (aktivna še danes), leta 1934 je bil dograjen Istrski vodovod (od izvira Rižane do reke Mirne, potekal je ob obali Koper - Izola - še danes), v Proveju pa so takrat zgradili za priveze bark družin, ki so tam živele, majhno pristanišče (moletto). Po njem še danes domačini imenujejo ta predel Molet (namesto Prove). V tem obdobju (leta 1935) je bila zaradi njene nerentabilnosti ukinjena železniška povezava s Trstom. Spremembe so bile tudi glede prebivalcev in kmetijstva. Posebno gričevnati predeli so bili precej poseljeni s kmečkimi družinami, ki so kot koloni ali svobodni kmetje obdelovali zemljo. Ta proces se je začel že v prejšnjem stoletju, tudi z izginjanjem sloja paolanov, in se nadaljeval z raznimi javnimi deli od gradnje železnice naprej, ko so se tam zaposleni delavci v teh krajih tudi naseljevali. Zato najdemo med njimi precej priimkov slovanskega izvora oziroma doma iz slovenskih zalednih vasi, ki pa so se v italijanskem okolju poitalijančili. Huda zima leta 1929 je tudi v Semedeli uničila oljčne nasade, še vedno pa je bila znana po prvih povrtninah, sadju in vinu (do leta 1930 ali 1940 je bilo tu doma samo črno vino).
Fašistična politika je pustila tudi Semedeli svoje sledove. Nekdanji pension (kjer se cesta začne vzpenjati k semedelskemu gradiču, danes je tu spominsko znamenje) je spremenila v karabinjersko postajo, kjer so leta 1930 zasliševali in mučili pripadnike slovenske tržaške ilegalne organizacije Borba, na prvem tržaškem procesu istega leta obsojene na smrt. Nemci so med drugo svetovno vojno uporabili Markov hrib kot strateško točko in tja postavili bunkerje. Koprski zaliv pa so poleti 1944 uporabili tudi kot skrivališče za italijansko potniško ladjo Rex, ki pa so jo Angleži v začetku septembra vseeno zasledili in zbombardirali. Gorela je nekaj dni, nato pa so jo po vojni več kot deset let vlekli po kosih iz morja in z njenim železom dodobra oskrbeli jeseniško železarno. Še danes imenujejo domačini predel med Koprom in Izolo, kjer se je Rex potopil, »Pri Rexu«
POD JUGOSLAVIJO
Čas po drugi svetovni vojni je znan po hitrih in številnih spremembah, posebno v mejnih in narodnostno mešanih območjih. Do novembra 1954 je s tem delom Istre upravljala vojaška uprava jugoslovanske armade (VUJA), ki je uvajala nov jugoslovanski sistem in zakonodajo. V stavbi italijanske osnovne šole v Semedeli je delovala nekaj časa tudi slovenska osnovna šola, v Žusterni pa so leta 1947 odprli Pomorsko in trgovsko akademijo, predhodnico današnje Srednje pomorske šole, ki je tu domovala dve šolski leti. Pripadnost novi državi Jugoslaviji leta 1954 je sprožila val odseljevanja italijanskih prebivalcev, izpraznjene kmetije in hiše pa so naseljevali novi prebivalci, ki so prihajali najprej iz okoliških slovenskih vasi, z novogradnjami v šestdesetih letih pa tudi od drugod iz Slovenije. Semedela, Žusterna in Prove so popolnoma spremenili svoj izgled. Ohranjenih je nekaj starih hiš, vil in kmečkih hiš ), posejanih po celotnem hribu in ob obali; v zadnjih tridesetih letih so nekdanjo kontrado Semedelo na gosto pozidali v spalno naselje, turizmu pa je ostala namenjena le še Žusterna s svojimi hotelskimi objekti in kopališčem.Tako se je iz nekdanjega koprskega podeželja to območje spremenilo v predmestje Kopra.

Tekst: VLASTA BELTRAM

Kontakt

Krajevna skupnost Žusterna
Dolga reber 5
6000 Koper

Uradne ure
Ponedeljek in sreda
od 17:00 do 19:00

Telefon: 05/628 87 50
Email: info@zusterna.si